Ob našem zadnjem radijskem obiska v Domu starejših v Kamniku smo res uživali. Ob koncu druženja s stanovalci smo k pogovoru povabili direktorico Doma gospo Majdo Podkrižnik, ki vse vabi na Dan odprtih vrat.
Ob našem zadnjem radijskem obiska v Domu starejših v Kamniku smo res uživali. Ob koncu druženja s stanovalci smo k pogovoru povabili direktorico Doma gospo Majdo Podkrižnik, ki vse vabi na Dan odprtih vrat.
V nocojšnji oddaji PRO boste slišali, kje je bila oktobrska akcija Dobro delo dobro dene. Še enkrat pa bomo obudili spomini na letošnje kolesarjenje Od Marije k Mariji. Slišali boste nekaj posnetkov, ki so jih radijci posneli na nekaterih točkah kolesarske trase.
V nocojšnji oddaji PRO boste slišali, kje je bila oktobrska akcija Dobro delo dobro dene. Še enkrat pa bomo obudili spomini na letošnje kolesarjenje Od Marije k Mariji. Slišali boste nekaj posnetkov, ki so jih radijci posneli na nekaterih točkah kolesarske trase.
Sobotna iskrica je prinesla odmev iz vrtca, v katerega smo se pred dnevi odpravili sodelavci. V sklopu akcije Dobro delo dobro dene, smo otrokom prinesli nekaj pesmi, zgodbo in druženje. Spoznali so tudi, kako nastane del radijske oddaje. Prisluhnite njihovim odgovorom in pesmi, ki so jo zapeli na ves glas. Melita Košir, urednica Mavrice, pa se je tokrat ustavila pri svetnikih, posebej pri Slomšku in Frančišku Asiškem.
Sobotna iskrica je prinesla odmev iz vrtca, v katerega smo se pred dnevi odpravili sodelavci. V sklopu akcije Dobro delo dobro dene, smo otrokom prinesli nekaj pesmi, zgodbo in druženje. Spoznali so tudi, kako nastane del radijske oddaje. Prisluhnite njihovim odgovorom in pesmi, ki so jo zapeli na ves glas. Melita Košir, urednica Mavrice, pa se je tokrat ustavila pri svetnikih, posebej pri Slomšku in Frančišku Asiškem.
Dejstva kažejo, da velik odstotek ljudi z demenco živi doma. Tam ni možnosti za vadbeni park ali denimo gibanja orkestra na žogah, kot so to naši sodelavci videli na nedavnem obisku v Cerkniškem domu za starejše v okviru obiskov Dobro delo dobro dene. So pa doma na voljo drugi pristopi gibanja ki bistveno pripomorejo k manjši uporabi antipsihotikov, je prepričana doc. dr. Anamarija Kejžar s Fakultete za socialno delo.
Dejstva kažejo, da velik odstotek ljudi z demenco živi doma. Tam ni možnosti za vadbeni park ali denimo gibanja orkestra na žogah, kot so to naši sodelavci videli na nedavnem obisku v Cerkniškem domu za starejše v okviru obiskov Dobro delo dobro dene. So pa doma na voljo drugi pristopi gibanja ki bistveno pripomorejo k manjši uporabi antipsihotikov, je prepričana doc. dr. Anamarija Kejžar s Fakultete za socialno delo.
V oddaji ste slišali povabilo v Knežak, kjer je bil blagoslov doprsnega kipa našega ustanovitelja mons. Boleta. Slišali ste tudi predstavitev naših julijskih in avgustovskih akcij Dobro delo dobro dene. In nadaljevali smo z reportažo letošnjih radijskih počitnic. Slišali ste nekaj izjav udeležencev počitnic.
V oddaji ste slišali povabilo v Knežak, kjer je bil blagoslov doprsnega kipa našega ustanovitelja mons. Boleta. Slišali ste tudi predstavitev naših julijskih in avgustovskih akcij Dobro delo dobro dene. In nadaljevali smo z reportažo letošnjih radijskih počitnic. Slišali ste nekaj izjav udeležencev počitnic.
Majda Tomažič je dolgoletna umetnica vezenja iz Dupelj pri Vipavi, ki je izvezla manjše prte v dar vsakemu radijcu. Z njo se je pogovarjala Slavi Košir. Radijski kolegi so jo obiskali na njenem domu v sklopu akcij Dobro delo dobro dene. Od kdaj in zakaj veze, kaj najraje, kakšne motive izbira, kaj vse je nastajalo pod njenimi rokavi, slišite v pogovoru.
Majda Tomažič je dolgoletna umetnica vezenja iz Dupelj pri Vipavi, ki je izvezla manjše prte v dar vsakemu radijcu. Z njo se je pogovarjala Slavi Košir. Radijski kolegi so jo obiskali na njenem domu v sklopu akcij Dobro delo dobro dene. Od kdaj in zakaj veze, kaj najraje, kakšne motive izbira, kaj vse je nastajalo pod njenimi rokavi, slišite v pogovoru.
V tokratni oddaji smo obudili spomin na majski in junijski obisk domov starejših občanov, ki smo ju izpeljali v sklopu akcije Dobro delo dobro dene. Obiskali smo Poljčane in Slovenske Konjice, slišali ste nekaj pogovorov s stanovalci, vmes pa nekaj lepih pesmi.
V tokratni oddaji smo obudili spomin na majski in junijski obisk domov starejših občanov, ki smo ju izpeljali v sklopu akcije Dobro delo dobro dene. Obiskali smo Poljčane in Slovenske Konjice, slišali ste nekaj pogovorov s stanovalci, vmes pa nekaj lepih pesmi.
V letu spomina, ko mineva 80 let od konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in tudi povojnih pobojev, smo se odločili, da bomo v oddaji Moja zgodba objavili nekaj pričevanj, izpovedi članov VOS (Varnostno obveščevalne službe). VOS je bila skrivna partijska oborožena formacija, ki jo je v okviru Osvobodilne Fronte avgusta 1941 osnoval Centralni komite KPS. VOS je nastopala proti dejanskim in domnevnim nasprotnikom partizanskega gibanja. Med najvidnejšimi žrtvami VOS so bili predstavniki slovenskega predvojnega političnega življenja, učitelji, župani, oficirji, sodniki, duhovniki, člani Katoliške akcije, intelektualci, veliki kmetje, podjetniki in vsi, ki so odkrito nasprotovali komunistični ideologiji.
Pričevanja, ki jih boste slišali in so bila posneta s strani vosovcev samih, so nastala v letih 1978 in 1979 verjetno kot želja, da se o njihovem delovanju med okupacijo obrani njihova vloga, saj so se v povojnem času začeli pojavljati prvi ugovori proti revolucionarnemu nasilju. Tu je treba omeniti znameniti intervju Borisa Pahorja in Alojza Rebule s pesnikom in politikom Edvardom Kocbekom, ki je leta 1975 priznal povojne poboje, ki jih je zagrešila Partija nad idejnimi nasprotniki. Takrat je v Sloveniji takratni Socialistični Sloveniji završalo, kajti šlo je veliko število razoroženih vojakov, ki so izginili v rudniških jaških, kraških jamah in breznih. Ob tem pa se je odvilo tudi veliko drugih skrivnih izpovedi povezanih z revolucionarnim terorjem. Tako lahko tu omenimo med drugim igro Ob 7h pod Trančo, ki jo je ob 20 letnici vstaje že leta 1961 napisal Boris Grabnar. Leta 1975 so jo na RTV Ljubljana posneli kot igro, ki jo je režiral Jože Kloboves in je razbesnela vrh nekdanje VOS. Tako je Edo Brajnik Štefan pisal svojemu vosovskemu kolegu, takrat direktorju RTV Ljubljana Janezu Vipotniku, »da tako interpretiranje vosa in NOB odklanja in obsoja kot netočno, kot falsificiranje dokazanih resnic, kot napad na NOB, na Partijo, kot sovražno dejanje ...« Mimogrede naj povem, da je omenjeno delo sicer zavedeno v Bazi slovenskih filmov, vendar posnetka ni, razen avtorja in režiserja tudi ni podatkov o ekipi, skratka izgleda kot bi bil film uničen ali umaknjen ... Brajnik nato Vipotnika vabi, »da si z ostalimi vosovci ogleda to »igro« in obvezno sodeluje pri njihovih zaključkih.
Eden od zaključkov bi lahko bila tudi odločitev za snemanje pričevanj nekdanjih članov VOS, kar so izvedli v letih 1978 in 1979. Na 63 kolutih se je ohranilo pričevanje več kot 70. članov Varnostno obveščevalne službe iz celotne Slovenije. Vsa pričevanja so bila prepisana in so kot pogovori z vosovci dosegljiva v Arhivu Republike Slovenije. Originalna pričevanja pa so še posebej zanimiva tudi kot govorjena beseda, saj se v prepisih lahko izgubi kak poudarek.
Zato smo se odločili, da bomo nekaj pričevanj objavili v celoti s komentarjem, ki nam bo pomagal določene dogodke bolj razumeti. Začeli bomo s pričevanjem Eda Branika Štefana posnetim maja 1979, ki nam ga bo s komentarji skušal bolj razložiti znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je svoje delo usmeril predvsem v raziskovanje totalitarnih režimov na Slovenskem v 20. stoletju, zlasti revolucionarnega nasilja med drugo svetovno vojno in neposredno po njej, ter različnih vidikov nemške okupacije na Gorenjskem v letih 1941–1945. Je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji.
Brajnikovo pričevanje, ki je v celoti dolgo 47 minut, smo predvajali po kosih in komentirjih razlagamo takratno dogajanje v Ljubljani. To je 1. del pričevanja!
Naslednji teden bomo praznovali kulturni dan. V ospredju bo umetnost in zdi se mi primerno, da spregovorim o lepoti. K temu nas vabijo tudi besede Dostojevskega: “Lepota bo rešila svet”.
Komentar je pripravil sociolog, dr. Igor Bahovec.
Pogledali smo v ozadje problematike digitalnih odpadkov. Teh seveda ne vidimo, vendar pa je podatek, da za shranjevanje trenutne količine podatkov človeštvo potrebuje približno 70 milijonov strežnikov, zgovoren. Nekatere študije ocenjujejo, da bo v desetletju internetno omrežje porabilo 20 % odstotkov celotne svetovne energije. Gre ob številnih drugih težavah, ki pestijo planet, za obrobno temo ali jo je nujno nasloviti? Z nami bo Jaka Kranjc iz društva Ekologi brez meja - ob 8. uri!
Tokrat ste lahko slišali več o govorniškem natečaju za mlade na avstrijskem Koroškem, tudi zmagovalni govor in pogovor z avtorico Leo Globočnik. Spoznali ste lahko tudi 92-letno redovnico, ki deluje v zamejstvu, to je šolska sestra Leonarda Curk.
V tokratni temi vzgoja najstnikov je bil z nami v živo frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. V svoji zadnji knjigi Ples z ognjem je zapisal: Ko starši doumejo, da mladostnik ne more dozoreti brez njihove izrecne pomoči, in v ta odnos dejavno vstopijo, lahko to tudi njim prinese veliko zadovoljstva. Kaj pomeni na dejaven način vstopiti v ta odnos in kako?
Približuje se slovenski kulturni praznik in s tem vrsta prireditev. V galeriji Kulturnega doma v Gorici bodo odprli fotografsko razstavo Alenke Slavinec o Boris Pahorju. Narodna in univerzitetna knjižnica bo predstavila monografijo PREŠEREN, POLITIKA IN POEZIJA ddr. Igorja Grdine s faksimili iz Prešernove zapuščine. Farno kulturno društvo Koroška Bela pa vabi na razstavo, PREŠERN NA 101 NAČIN, ki jo bo postavil Marcel Vogelnik.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Ob našem zadnjem radijskem obiska v Domu starejših v Kamniku smo res uživali. Ob koncu druženja s stanovalci smo k pogovoru povabili direktorico Doma gospo Majdo Podkrižnik, ki vse vabi na Dan odprtih vrat.
Pogledali smo v ozadje problematike digitalnih odpadkov. Teh seveda ne vidimo, vendar pa je podatek, da za shranjevanje trenutne količine podatkov človeštvo potrebuje približno 70 milijonov strežnikov, zgovoren. Nekatere študije ocenjujejo, da bo v desetletju internetno omrežje porabilo 20 % odstotkov celotne svetovne energije. Gre ob številnih drugih težavah, ki pestijo planet, za obrobno temo ali jo je nujno nasloviti? Z nami bo Jaka Kranjc iz društva Ekologi brez meja - ob 8. uri!